Manu Nonković

Vrata zdaj so ji odprta  Uršika zala bila je mala. Mala lepotica, ki plesala je kot ptica. Imela elegantna je lica, zagotovo ni vedela, kaj je pica.   Ta ptica bogata je bila, saj razkošje veliko je imela, vsak dan lahko je plesala in pela, dokler nekega dne ni...

Amadej Štular in Jan Alešnik

Usoda Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne, ko toplo sonce pomladansko seje, metulji, cvetje in hrepenenje, vse, kar rodi novo veselje.   Le hrast se z leti ne pobere, tiči na robu gozdne meje, že v mislih vidi svojo usodo, kako nekdo ga bo požagal in uporabil...

Lada Eniko

Sodba Vsak te sodi, nikomur nič ni prav, pravijo ti, sram te bodi!   Vsak bi po svoje zaigral tvojo vlogo in ti učeno blebetal.   Vsi so mi v nadlogo, ko pa rečem, naj opravijo namesto mene, vsi pišejo zelo togo.   Mir mi pri delu dene, rajši sem sam...

Ela Modrić in Lea Malik

Prešernu  Tvoje pesmi so že davne, še dinozavrom si povzročil travme. Kje misli si takrat imel? Verjetno tako visoko, da še sam bi poletel.   Hvala za vse znanje, ki si nam ga dal. Če pogledamo nazaj, uporabili ga bomo zdaj in vekomaj.   Zgoraj zdaj gledaš...

Mina Pogačnik

Življenja krog Življenje polno temnih in strašnih noči, mladost z zidovi nevednosti obdana, ljubezen iz neuporabnega srca izgnana, šibko telo iz njega moči.   Polna, rumena roka otroka kradljivega je vzela sadež izpred lačnih ust, zdaj greh temu lahko le Bog...

Kosta Ražman

Noro človeštvo  Človeštvo je noro! Kaj vse se dogaja? Slovenec že mori Slovenca, brata, kako strašna slepota je človeka. Dom svoj lastni si smeti, do sočloveka pa sovraštvo goji.   Mar že na točki smo, da bo odločal hladen, oster meč in plamen vroč – goreč? Do...