Usodni črni plašč

Po pouku smo se zbrali,

Urška, jaz in trije fantje zali,

da bi seminarsko skupaj napisali.

A kar naenkrat prišlo je na plan,

prijatelji so vprašali, kam?

 

Smo brž planili in se v gozd zapodili,

saj smo bili mladi in se družili radi.

Pri potoku smo se ustavili

in seminarsko opravili.

 

Na poti nazaj

pa nastal je pravi direndaj.

Zasledoval nas mladenič v črnem plašču je

in sam pri sebi momljal je:

»Oh, Urška prelepa, obljubim,

kmalu te zasnubim.

Pojdi z menoj,

v raj te bom peljal.

Najina ljubezen naj sega v daljavo,

skupaj bova spisala najino usodo pravo,

ker tvoja lepota mi že od nekdaj polni glavo.«

Urška verjame mu vsako besedo

in skupaj z njim se poda v zmedo.

Naredila napako je veliko,

na glavo obrnila je svojo življenjsko sliko.

 

Črn plašč je vse prekril

in Urško v skrivnost zavil.

Zdaj seminarska je čisto brez pomena,

saj na nas ležijo težka bremena.